[ Pobierz całość w formacie PDF ]

lu moãi kot zadnjega razsodila. Na podroãju jezikov in
kultur je zadeva podobna. Razpon metod sega od pos-
kusov fiziãnega uniãenja drugaãe govoreãih in drugaãe
ustvarjajoãih do sodobnega sklicevanja na veãinskost in
drÏavni status kakega jezika in kulture. Tudi tu na du-
hovni in moralni ravni v osnovi ni razlike med poskusi
iztrebljanja kakega jezika, kakor ga je v na0 em stoletju
167
TRI BARVE SVETA
BESeDA
prakticiral nacizem in deloma tudi komunizem  in so-
dobnimi ,mehkej0 imi prijemi, ki jezika samega ne pre-
ganjajo veã, jemljejo pa mu njegovo druÏbeno relevant-
nost.
Drugi naãin je naãelo tolerance, ki je sad novove0 kega
sekularnega mi0 ljenja. Toleranca prihaja iz nekak0 nega
verovanjskega minimuma ali celo iz verovanske prazni-
ne. Drugega prena0 am, ker mi je njegovega naziranja in
njegove vere malo mar  in ker mi je celo lastnega na-
ziranja in vere malo mar. Prena0 amo se torej iz pomanj-
kanja in ne iz obilja. Nasilju se odrekamo, ker nam je za
drugega vseeno, ker smo do njegovega duhovnega sveta
indiferentni, ne pa, ker bi mu Ïeleli dobro in bi radi z
njim skupaj 0 li po poti dobrega. Najveãji del sodobne
politiãne, nazorske in verske tolerance poãiva na tan-
kem ledu brezbriÏnosti in ignorance do drugega, ne pa
na zavzetosti za drugega. Toleranca, motivirana iz vse-
enosti in brezbriÏnosti, pa ne more prenesti veãjih obre-
menitev in prestati moãnej0 ih preizku0 enj. Kaj hitro se
lahko sprevrÏe v intoleranco, ki presega celo intoleranco
fanatizmov in vsakr0 ne osvajalnosti. Lep primer tako
poru0 ene tolerance je tretja balkanska vojna. V resnici
je samo ozka verska in intelektualna elita Bosne in Sa-
rajeva Ïivela v toleranci iz zavzetosti in vi0 jega spoznan-
ja. Veãji del razgla0 ene tolerance v tem prostoru pa je
izviral iz verske in intelektualne zanemarjenosti in
168
TRI BARVE SVETA
BESeDA
vseenosti. Take negativne, iz praznine izvirajoãe tole-
rantnosti potem ni bilo teÏko ãez noã spremeniti v naj-
huj0 e oblike nestrpnosti in nasilnosti.
Toleranca je kot drÏa sama po sebi obsojena na krat-
kotrajnost in krhkost, saj je to najniÏji skupni imenova-
lec ãlove0 kega soÏitja. âlovek namreã ni ustvarjen za
medsebojno prena0 anje, za toleranco, temveã za med-
sebojno preÏemanje, za intenzivno vzajemnost, ki ji v
verskem jeziku pravimo karitativna ljubezen. Graditi
ãlove0 ki svet na naãelu tolerance tako pomeni v osnovi
obupati nad ãlovekovo izvirno naravo, nad njegovim
poslanstvom, nad njegovo usmerjenostjo. To pomeni
re0 evati eno najpomembnej0 ih duhovnih vpra0 anj z
najskromnej0 im fiziãnim naãelom rezerviranih in zava-
rovanih praznih vmesnih prostorov, ki naj bi prepreãe-
vali ali pa omilili trãenja in katastrofe. Logika postaja
jasna: ãlovek, ki ga reduciramo na fiziãno telo, se lahko
izogne trãenju z drugim ãlovekom samo tako, da se
obda s pasom tolerance. Ta pas je bodisi praznina ali pa
mrtva snov, ki ji trãenje ne more 0 kodovati in sprejme
nase njegovo energijo. Tako tudi ni ãudno, ãe je zavla-
dala med ljudmi praznina, ãe so posamezne osebe vse
bolj otoki v morju toleranãne praznine. Kako hitro in v
kaj se sesuje toleranca kot splo0 ni poskus re0 evanja ãlo-
vekove konfliktnosti, to smo v najkrutej0 i obliki doÏiv-
169
TRI BARVE SVETA
BESeDA
ljali v tretji balkanski vojni, katere popotresni sunki 0 e
niso ãisto ponehali.
Tretji naãin shajanja z razliãnostjo prihaja iz polnos-
ti in obilja vere in iz globine spoznavanja temeljnih re-
snic o bivanju sveta in ãloveka. âe se pozunanjena in
formalizirana verska drÏa naslanja predvsem na posku-
se ãim bolj natanãnega dogmatiãnega zajetja verskih
resnic, kar samodejno odpira tudi vse 0 ir0 o fronto nas-
protovanja in spopadanja s podobnimi poskusi v drugih
miselnih in verskih sistemih, pa ponotranjena in Ïiveta
vera Ïivi predvsem iz temeljnega upanja, da je stvar sve-
ta in z njim stvar ãloveka v dobrih, BoÏjih rokah in da se
na ravni bistvenega ãloveku ne more niã hudega pripe-
titi. Poglobljena vera razlikuje med nivoji spoznanj in
vrednot. Nestrpnost do drugaãe verujoãih nastane
predvsem pri ljudeh, ki vrednote in spoznanja niÏjega
reda postavljajo v ospredje in za njihovo uveljavljanje
Ïrtvujejo spoznanja in vrednote vi0 jega reda. Preprosto:
ãe kdo zaradi svojega gledanja na dvojno Kristusovo
naravo, ki se ne sklada z gledanji drugih, zaãne z njimi
sovra0 tvo in spopad, potem je dal spoznanju niÏjega
reda prednost pred vrednoto najvi0 jega reda, ki je v
kr0 ãanstvu ljubezen. Ne pojmujejo vsi kristjani Kristu-
sove dvojne narave enako  vsi kristjani in tudi pripad-
niki drugih verstev pa imajo ljubezen za najvi0 jo vred- [ Pobierz całość w formacie PDF ]